Varnost pri delu

NORMATIVNI DEL

Družba Posavc d.o.o. je pooblaščena organizacija za izvajanje strokovnih nalog varnosti pri delu v skladu z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 102-02-006/2001-014.

Področje varnosti in zdravja pri delu ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS št. 56/99) ter vrsta pravilnikov, ki podrobno urejajo posamezna področja. Veljavne predpise najdete na spletni strani Urada za varnost pri delu RS.

Temeljna načela zakona o varnosti in zdravja pri delu
  • Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom
  • Delodajalec je dolžan izvajati preventivne ukrepe
  • Vse dolžnosti delodajalca so pravice delavcev
  • Delavec mora spoštovati in izvajati ukrepe VPD, delati s tolikšno pazljivostjo, da ne ogroža svoje varnosti in varnosti sodelavcev in uporabljati osebno varovalno opremo
  • Delodajalec in delavski predstavniki se morajo o problematiki VPD dogovarjati, posvetovati in informirati
  • Varstvo pri delu ne sme delavcu povzročiti finančnih obveznosti
  • Obveznost delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu ne vplivajo na načelo odgovornosti delodajalca.
Obveznosti delodajalca po zakonu o varnosti in zdravju pri delu
  • Izdelati izjavo o varnosti z oceno tveganja
  • Strokovno in organizacijsko urediti področje VZD (poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, naloge varovanja zdravja pri delu pa pooblaščenemu zdravniku)
  • Zagotoviti ukrepe požarne varnosti
  • Strokovno in organizacijsko urediti področje prve pomoči
  • Obveščanje delavcev (delavcem ali njihovim predstavnikom omogočiti, sodelovanje pri obravnavi vseh vprašanj o varnosti in zdravju pri delu)
  • Zagotoviti in nadzorovati uporabo osebne varovalne opreme
  • Izvajati periodične preiskave delovnega okolja in preglede delovne opreme
  • Zagotoviti zdravstvene preglede delavcev
  • Zagotoviti usposabljanje delavcev iz varnosti pri delu, požarne varnosti in prve pomoči
  • Zagotoviti vodenje evidenc v skladu z 39. členom ZVZD
  • Obveščanje inšpekcije za delo (prijava del, nezgode)
  • Zavarovanje delavcev za primer poškodbe pri delu
  • Dodatno zavarovanje nevarnih delovnih mest
Vloga in naloge pooblaščenega zdravnika
  • Naloge lahko opravlja javni zdravstveni zavod oz. pravna ali fizična oseba s koncesijo za opravljanje dejavnosti - zdravnik specialist medicine dela.
  • Sodeluje pri ocenjevanju tveganja
  • Delavce seznanja s tveganji na delovnih mestih
  • Opravlja naloge zdravstvene vzgoje
  • Ugotavlja in proučuje vzroke poklicnih bolezni
  • Opravlja zdravstvene preglede v s posebnimi predpisi
  • Izvaja zdravstveno varstvo poklicno obolelih delavcev
  • Organizira prvo pomoč reševanje in evakuacijo
  • Ugotavlja vzroke za nastanek delovne invalidnosti in predlaga korektivne ukrepe
  • Predlaga ukrepe za utrjevanje zdravja
  • Svetuje delodajalcu glede poteka delovnega procesa
  • Vodi evidence zdravstvenega varstva
Evidence in poročila, ki jih mora voditi delodajalec
  • Periodičnih preiskavah kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti
  • Periodičnih preizkusih in pregledih delovne opreme
  • Preizkusih in pregledih sredstev in opreme za osebno varnost pri delu
  • Opravljenem usposabljanju za varno delo in preizkusih praktičnega znanja
  • Posebnih zdravstvenih zahtevah iz 16. člena zakona VZD
  • Preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev
  • Poškodbah pri delu, kolektivnih nezgodah, nevarnih pojavih, ugotovljenih poklicnih boleznih in o boleznih v zvezi z delom ter o njihovih vzrokih
  • Obvestilih iz 26. člena zakona o VZD
  • Nevarnih snoveh, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi.
Izjava o varnosti z oceno tveganja

V skladu z 14. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (U.l. RS št. 56/99) in Pravilnika o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (U.l. RS št. 30/00) pri delu mora vsak delodajalec izdelati in sprejeti Izjavo o varnosti v pisni obliki s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.

Izjava o varnosti je listina s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev za ta namen. Izjavo o varnosti se sprejme na osnovi ocene tveganja, ki je njen sestavni del in pogoj za sprejetje izjave, lahko pa jo izdela le za to usposobljena oseba v skladu z zakonom.

Ocenjevanje tveganja je sistematično evidentiranje in proučevanje vseh dejavnikov delovnega procesa z namenom ugotoviti možne vzroke za nastanek poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in možnosti preprečevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj.

Poleg pisne izjave delodajalca mora izjava o varnosti obsegati zlasti:
  • Datum in kraj izdelave izjave o varnosti
  • Podatke o osebah, ki so sodelovale pri izdelavi izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja
  • Podatke o prejšnjih pregledih in preizkusih
  • Podatke o delovnih mestih, organizacijskih enotah delodajalca in število delavcev
  • Ocenjevanje tveganja
  • Organogram oseb odgovornih za varnost in zdravje pri delu.
Pravilnik za izdelavo izjave o varnosti poleg standardne oblike predvideva tudi naslednje posebne oblike izjave o varnosti:
  • Izjava o varnosti za noseče delavke in za delavke, ki so pred nedavnim rodile ali ki dojijo
  • Izjava o varnosti za male delodajalce (do 10 zaposlenih), kjer ni nevarnosti
  • Izjava o varnosti za male delodajalce (do 10 zaposlenih), kjer obstajajo nevarnosti in tveganja
  • Izjava o varnosti za kmete
Delodajalec je dolžan dopolnjevati in revidirati izjavo o varnosti ter trajno hraniti vso dokumentacijo za izdelavo izjave o varnosti.

Sestavni del izjave o varnosti je izbira ukrepov in obveznost za njihovo uvedbo, z namenom, da bi odpravili ali zmanjšali tveganje na najmanjšo možno mero. Na najmanjšo mero pomeni zmanjšati preostale nevarnosti in škodljivosti, da bo velikost tveganja R čim manjša, po možnosti R = 1.

Ukrepi varstva in zdravja pri delu

Varnost je rezultat treh enakovrednih dejavnikov:
  • tehnike,
  • organizacije in
  • ravnanja delavca.
Pri naštetih treh naslovnikih za ukrepe upoštevamo zaradi učinkovitosti, racionalnosti dela in možnosti prednostni red: kaj bomo naredili takoj, kaj prej in kaj lahko še odložimo. Načelno imajo prednost ukrepi:

Prednostni red tehničnih ukrepov
  1. najprej izogniti se nevarnosti in škodljivosti z izbiro takšnega proizvodnega in delovnega postopka, da nevarnosti ali škodljivosti sploh ni ali so zanemarljive,
  2. ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje nevarnosti in škodljivosti pri viru nevarnosti oziroma škodljivosti, npr. z zmanjšanjem površine, ki seva hrup, zmanjšanje temperature površin, ki ogrevajo prostor, zamenjavo hlapne snovi z manj hlapno, odsesovanje škodljive snovi neposredno na mestu nastajanja ipd.,
  3. omejevanje področja vpliva nevarnosti oziroma škodljivosti, npr. z varovalno mrežo okrog jermenic, okrovom za širjenje hrupa v okolico, izolirana postavitev za preprečevanje prenosa vibracij na tla ali stene, usmeritev zračnega toka za odplavljanje škodljivih plinov, par, prahu v smeri od delovnega mesta ipd.,
  4. osamitev delavca iz vplivnega področja nevarnosti ali škodljivosti, npr. s kabino, avtomatizacijo postopka in daljinskim vodenjem in
  5. v zadnjem primeru kot zadnji ali samo začasni ukrep: z osebnimi varovalnimi sredstvi.
Prednostni red organizacijskih ukrepov
  1. integracija varnosti in zdravja v splošno politiko podjetja,
  2. jasna opredelitev odgovornosti in pooblastil za izvajanje varnosti in zdravja pri delu,
  3. skrb za splošno kulturo varnosti in nadzor stanja,
  4. prizadevanja za stalno rast varnostne kulture in stanja varnosti,
  5. potek dela, da se delavec časovno ali krajevno ne sreča z nevarnostjo ali škodljivostjo,
  6. čim manjše število izpostavljenih delavcev nevarnosti ali škodljivosti,
  7. čim krajši čas izpostavljenosti delavcev nevarnosti ali škodljivosti.
Ravnanje delavca je usmerjeno na zagotavljaje
  1. zagotovitev jasnih pooblastil in odgovornosti,
  2. večanja ravni splošne ozaveščenosti o pomenu varnosti v podjetju za koristi posameznika in za uspešnost podjetja,
  3. teoretične splošne podlage o pravnih osnovah - pravice - dolžnosti - odgovornosti,
  4. teoretične osnove o konkretnih opravilih delavca in o njegovem okolju,
  5. praktično usposabljanje za delavčevo varno delo in za morebitno posredovanje v sili,
  6. preizkus usposobljenosti.